download; ebook; do ÂściÂągnięcia; pobieranie; pdf
Pokrewne
- Start
- euzebiusz z cezarei o meczennikach
- Amanda Quick Bransoletka
- Heinlein, Robert A Methuselah's Children
- Jacqueline Carey Kushiel's Legacy 03 Kushiel's Mercy
- Lilian Peake Niebezpieczna gra
- Eames_Anne_Ukochany_z_Montany
- Bova, Ben Cyberbooks
- Christie Agata Trzynascie Zagadek
- Bell Joyce W niewoli uczućÂ
- Heinlein Robert Daleki patrol
- zanotowane.pl
- doc.pisz.pl
- pdf.pisz.pl
- blox.htw.pl
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Babi je le glasneje zasopel in odkimal.
Si,si! je lajfar poepnil.
Ne, nisem! je oni spet glasneje zadihal.
Si, si! ga je s kratkim, a krepkim zamahom udaril po
sencih in je spet dvignil pest.
A zdaj je Babi prikimal.
Tako, vidi0 , tako! je Bumba0 spravil pest in pokleknil.
Kar je, je! To se zmeraj prizna! Tu ni kaj odvzeti! A zdaj,
vidi0 , zdaj, ko to vem, zdaj se 0 ele zaenja! Ker, kaj naj te
vpra0 ujem: zakaj si to storil? Ko pa to dobro vem, zakaj se to
130
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
dela! Zato, bratec, vidi0 , zato je najbolje, da te e kar koljem,
da te 0 e pred veerom zakoljem!
Ne! je oni pobrcal. Ne, ne bom ve! se je dvignil.
Ne bo0 ve!? ga je lajfar spet odrihnil in mu pobil gla-
vo nazaj v blato. Zdaj torej ne bo0 ve! Zdaj ko si e!
Zdaj, jebemti, ko e je, kar je!
Zdaj je Debeli Babi zazijal. Oitno 0 e sploh ni vedel,
da je Ana nosea.
Kaj pa? mu je Bumba0 dovolil, da se je dvignil. Saj za
to gre, prekleto! Vsi bi jih delali, nihe pa jih ne bi hranil!
Dve krili imam v hi0 i ve0 , kako se lahko te namnoijo! Vi
boste pa 0 e zmeraj z rokami v epih lazili naokoli in si jih
delali trde.
Ko sta se potem le pobrala, sta bila 0 e v ivem krogu. Ko
so namre nehali padati udarci, so pristopili 0 e vsi, ki so
se doslej drali postrani. e celo Grintavi Fico si je zdaj
upal v ospredje in se je glasno prerekal in prerival z
otroki, ki so tudi eleli im bolje videti.
Kaj? Kaj zijate? se je ozrl Bumba0 . Dobil jih je, kolikor je
zasluil. In jih bo 0 e dobil, e se bo zdaj mulil. In jih bo vsak
dobil, e se bo le kdaj mojih ensk dotaknil.
Kaj ne, da je tako kaj ne, da je prav? je nato pristopil
k staremu eju. Nadeval ji je in zdaj jo bo vzel. Brigal se
bo zanjo in bo njuno deco hranil. Nikoli se ne bo spra0 eval,
e je prav, za kar se dobro ve, da je prav.
131
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
Hm, ja vidim, vidim, je prikimal ej. e ga je na svet
spravil, ga bo tudi varval. Le kam bi pa pri0 li, e bi z deco
delali kakor kukavica?
Debeli Babi je stiskal zobe in si mole otipaval mo-
drice, ki so bile oitno razsute po vsem telesu. In je le-
zel vase. Se spreminjal v senco, ki si je elela samo 0 e, da
je ne bi nihe opazil. In je, seveda, tudi ne bi o niemer
vpra0 al. A zmeraj, ko mu je pogled zaplaval in ko se je
napravil, kot da govorijo o neem, kar njega sploh ne
zadeva, ga je Bumba0 dregnil in ga je zrinil na sredo kro-
ga. Zdaj se bomo glasno zmenili, mu je pougal, tu pred
vsemi bo0 povedal! Da bo poslej vsak vedel, da ti ne stopam
kar tako na rep, ampak, da te lovim za besedo!
Vzel jo bom. Jo bom pa vzel, je zastokal Babi. Samo, ne
vem 0 e, kam jo bom dal. Potem pa 0 e otroka. Ko pa nimam
doma.
Nima0 doma!? se je lajfar spet razkorail. Ti, nima0
doma?
Babi je obmolknil. In si ni upal niti odkimati.
Nima, nima! so pritrdili drugi.
Sestra ga je morala vzeti pod streho.
est otrok ima in 0 e sedmi je zdaj na poti.
Tista, ki se tja znosi, bo res sirota!
Zdaj Bumba0 ni imel ve moi, da bi udaril. e kletev se
mu je zataknila nekje globoko globoko. Ne da bi Debe-
132
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
lega Babia sploh 0 e pogledal se je mimo vseh, ki so se
razgovorili za njegovim hrbtu, napotil proti domu.
Tam se je zavlekel v cimper in se izjokal.
133
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
13.
i0 ti ni pri0 el niti poklapan niti sestradn.
P Kvejemu nasprotno: e ko je prihajal skozi Lacki
romo in ko je potem doma sedel na panj, je bilo na nje-
govem de0 kem obrazu utiti nekam otrpel nasmeh, ki je
kar trajal. Najverjetneje so ga zautili e otroci, ki so se
namerno podili okoli njega, a si nekako niso upali pre-
blizu. Najverjetneje ga je zautil stari ej, ki ga je Pi0 ti
edinega glasno pozdravil. Najverjetneje ga je zautil
Bumba0 , ki mu je od domaih edini stopil naproti in mu
je poloil roko na ramo. A zagotovo ga je zautil Halga-
to, ki je kar obsedel na svojem brvnu in je bil sprva celo
v zadregi.
No vidi0 , da bo 0 lo, je rekel Pi0 ti proti Bumba0 u.
In staremu je vidno odleglo.
A zgodilo se je morda prav tisti hip 0 e nekaj: Pi0 ti
poslej ni bil ve otroaj. In Bumba0 mu ni bil ve stari0 ,
ki lahko namesto njega razsoja in mu veleva. Pa sta
zdaj e sedla z ramo ob rami, kakor je lahko z Bumba-
0 em sedel le redko kdo.
Ni se bati. Tam nisem edini tak, je pravil dijak. e mno-
gih se dri rev0 ina. Eni so celo iz Mesta, pa nimajo. Eni so
134
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
tudi vojne sirote. Eden pa je celo Rus in ve0 , kaj zdaj to po-
meni, e si Rus!
Bumba0 po vsem sode ni vedel, kaj zdaj to pomeni,
e si Rus, a je le prikimal. Ampak, povej mi, je povzdignil:
ima0 kje kak svoj kot? Ima0 tudi posteljo?
Le kako ne bi imel postelje? je pihnil deek.
Je elezna? Je vpra0 al stari.
elezna.
Pa nadstropna?
Nadstropna.
Haj! je bil Bumba0 zadovoljen. Potem je to vse tako kot
v vojski. Ima0 posteljo. Ima0 hrano. Ima0 red. Kaj bi si lah-
ko 0 e elel drugega? Ko sem bil jaz za stare Jugoslavije v voj-
ski, si sploh nisem elel domov. Eni so jokali. Eni so vsak
veer molili Boga, naj jih odre0 i. Eden je celo skoil pod tank.
Jaz pa sploh nisem hotel domov. Sem si rekel: ,Le kaj bo0 ri-
nil z deja pod kap? Le kaj te tamkaj aka? Ker me res ni ni
akalo. ene 0 e nisem imel. Oe mi tudi ni 0 e prepustil bru-
sa. Tam sem bil vojak, tu pa Cigan.
Tudi to zdaj ni ve tako zdaj mi v 0 oli nihe ve ne sme
rei Cigan, je pripomnil Pi0 ti.
A da ne? se je res zaudil stari.
Ne! Zdaj smo vsi enaki. Naj kdo le proba!
135
NAMESTO KOGA ROA CVETI
BESeDA
Vsaj dva dni sta potem lahko deka spet tiala skupaj.
e ko je Pi0 ti pristopil k oslu, ga je poohal in ga od-
vezal, se je Halgato prijetno vznemiril. e sama pomisel,
da ga bosta spet skupaj gnala na pa0 o, je zaplivkala s
tako radostjo, da je frcnil kamen nizko nizko, a dale
dale nad mahedravimi strehami. Potem pa mu je ste-
kel v0 tric in je sploh pozabil, da nista tako hodila e kar
nekaj asa. Smukal je suho travo, klatil jesensko listje in
se odzival pticam, ki so vr0 ale v obronkih. In je bil sploh
[ Pobierz całość w formacie PDF ]